ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Jetra bolezen..... Kaj lahko za jetra storim sam?




http://diagnosticni-laboratorij.si/jetra/


Kaj lahko za jetra storim sam?


http://diagnosticni-laboratorij.si/jetra/


Vsekakor se izogibajmo škodljivim vplivom, kot so alkohol, nezdrava prehrana in kajenje. Uživati je potrebno veliko sadja in zelenjave, ki so pomembni za razstrupljanje jeter: limona, jabolko (odvaja strupe in odvečno vodo iz ledvic, krepi oslabljena jetra). Jetra bomo pri razgradnji odvečnih estrogenov razbremenili tako, da bomo v prehrano vključili veliko vitaminov iz skupine B in še posebno vitamin B2 (mandlji).




Testiranje


Laboratorijski testi

Cilji s testiranjem za boleznijo jeter so za presejanje in odkrivanje poškodbe jeter, da ovrednoti svojo resnost, diagnosticirati vzrok, in za spremljanje stanja jeter v daljšem časovnem obdobju. Presejanje in zgodnje odkrivanje je pomembno, saj lahko pride do hude okvare jeter z malo ali brez simptomov. Diagnosticiranje vzroka pomaga zdravstveni delavci razumeli, kaj tip nekoga bolezni jeter je in kako jo zdraviti. Jetra so pogosto sposobni popravila poškodb in reševanje vnetja, vendar pogoji, ki povzročajo zaporo žolčevodov in / ali privedli do ciroze lahko trajno, progresivno poškodbo jeter. Spremljanje stanja jeter osebe sčasoma omogoča ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se ohrani delovanje jeter.

VEČ..... tukaj !
https://labtestsonline.org/understanding/conditions/liver-disease/start/3
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Jetrni encimi

Alkalna fosfataza



http://diagnosticni-laboratorij.si/jetrni-encimi/

http://diagnosticni-laboratorij.si/jetrni-encimi/


Jetrni encimi
Jetra predstavljajo našo največjo žlezo in hkrati naš največji organ. Ker sodelujejo pri prebavi so odlično prekrvavljena. Jetrni encimi, ki nastajajo v jetrih, omogočajo sintezo beljakovin na bolj enostavne aminokisline, ki jih telo potrebuje za delovanje. Ker del aminokislin ne moremo zaužiti s hrano so jetrni encimi nujni za normalno življenje.

Ker jetra ne bolijo (niso oživčena), je samo prepoznavanje prvih znakov okvare jeter težje. Simptomi pri katerih lahko pričnemo sumiti na okvaro jeter so: kronična utrujenost, depresija, pogosti glavoboli, slabost, preobčutljivost na maščobe, napihnjenost in stiskanje pod rebri.

V pomoč so nam tudi jetrni testi. Jetrni test zajema merjenje osnovnih biokemičnih preiskav. Sem spadajo jetrni encimi, maščobe (holesterol – HDL, LDL, trigliceridi) in krvni sladkor.

Jetrni encimi

Alkalna fosfataza

Alkalna fosfataza predstavlja skupino encimov, ki so prisotni v večini človeških tkiv. Največ alkalne fosfataze najdemo v črevesni sluznici, jetrnih celicah, placenti, ledvičnih tubulih, kosteh, pljučih in levkocitih.

Povišane vrednosti:

Katalitična aktivnost kostne alkalne fosfataze se poviša pri zaraščanju kosti (po zlomih), osteomalaciji, rahitisu, malignih tumorjih in metastazah v kosteh.

Jetrna alkalna fosfataza se poviša pri boleznih jeter kot so ciroza, hepatitis, obstrukcijska zlatenica, maligni tumorji in metastaze v jetrih.

Povišana katalitična aktivnost v serumu se pojavi tudi zaradi bolezni ledvic.

Normalne (fiziološke) vrednosti:

V serumu zdravih odraslih se nahaja jetrna alkalna fosfataza. Pri otrocih pa poleg jetrne najdemo tudi kostno alkalno fosfatazo. Kostna alkalna fosfataza je fiziološko povišana pri otrocih zaradi aktivnosti osteoblastov v času rasti. Vrednosti v serumu so 2 – 3 krat višje kot pri odraslih in se znižajo po puberteti. Pri nosečnicah pa je v zadnjem trimesečju fiziološko povišana placentarna alkalna fosfataza.

Aspartat – aminotransferaza (AST)

Aspartat aminotransferaza (AST) je encim, ki ga najdemo v jetrih, srčni mišici, skeletnem mišičju, manj pa v možganih ledvicah, trebušni slinavki, pljučih in ostalih tkivih.

Povišane vrednosti:

Pri poškodbah tkiv, ki so bogata z encimom AST, encim prehaja v krvni obtok kar se opazi kot povišana katalitična aktivnost encima v krvnem serumu. Določanje katalitične aktivnosti AST v serumu ima pomembno vlogo pri ugotavljanju bolezni srca in jeter.

Povišana katalitična aktivnost se pojavi pri miokardnem infarktu, izrazito povišana pa pri mišični distrofiji in miozitisu (vnetje mišic).

Določanje katalitične aktivnosti AST v serumu ima pomembno vlogo tudi pri ugotavljanju bolezni jeter in žolčnih vodov.

Alanin – aminotransferaza (ALT)

Alanin – aminotransferaza (ALT) ima pomembno vlog pri metabolizmu aminokislin, proteinov in ogljikovih hidratov. Encim ALT se nahaja v citoplazmi celice. Najdemo ga v skoraj vseh organih razen v kosteh in zobeh. Največ ga je v jetrih, skeletnih mišicah, srcu, ledvicah, trebušni slinavki, eritrocitih, itd.

Povišane vrednosti:

Povišana katalitična aktivnost v serumu se pojavi pri boleznih jeter hepatobiliarnega trakta. Katalitična aktivnost se najbolj poviša pri akutnem virusnem hepatitisu.

Aktivnost alanin – aminotransferaze (ALT) se poviša pri cirozi jeter, akutnem in kroničnem hepatitisu in karcinomu trebušne slinavke. ALT je v serumu dober pokazatelj insuficience (popuščanje) desnega dela srca. V tem primeru je aktivnost ALT-ja višja od AST-ja. Zmerno se poviša tudi pri obstrukcijski zlatenici.

Gama – glutamil transferaza (Gama GT)

Gama GT je encim, ki ga najdemo v mnogih tkivih, najbolj pogosto se nahaja v jetrih, manj pa v ledvici, trebušni slinavki, možganih, pljučih, miokardu, skeletnih mišicah, levkocitih in eritrocitih.

Povišane vrednosti Gama – GT se pojavijo pri: hepatitisu (akutni in kronični), cirozi, jetrnih metastazah in raku jeter, alkoholni bolezni jeter, itd.

Kaj pa ko opravim jetrni test

Jetrni encimi na žalost niso dovolj specifični. To pomeni, da povišana vrednost posameznega encima še ne pomeni točno določene bolezni temveč lahko zajema širši spekter bolezni. Zato je pomembno, da pri diagnostiki upoštevamo še pacientovo anamnezo in klinične simptome. Zdravnik lahko naroči tudi ultrazvok jeter. Včasih je za slabše delovanje jeter kriva tudi slabokrvnost.

Veliko lahko za svoja jetra storimo tudi sami. Fizična aktivnost sama po sebi dvigne vrednost jetrnih encimov, saj se pospeši prebava. Tudi raznovrstna hrana in izogibanje nasičeni maščobi skrbita za zdravje jeter. Pomaga tudi če upoštevati nasvete za vzdrževanje nizkega slabega holesterola (LDL) in visok nivo dobrega holesterola (HDL – kako dvigniti dober holesterol). Jetrni test pa lahko opravite tudi v našem laboratoriju.

Avtor: Petra Okoren, dipl. ing. lab. biomed

http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/posting.php


http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/posting.php
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Jetrne bolezni


Jetra, presnovna tovarna telesa

Avtor: mag. Manfred Mervic, dr. med., spec. gastroenterolog
Jetra so največja žleza v telesu in pri odraslem človeku tehtajo 1.500 gramov. Ležijo v desnem zgornjem kvadrantu trebušne votline, tik pod prepono.


Falciformni ligament jih razdeli na levi in desni reženj. Jetra imajo dvojno oskrbo s krvjo. Portalna vena, ki nastane z združitvijo vranične ter zgornje in spodnje mezenterične vene, dovaja v jetra vensko kri iz želodca, črevesa in vranice. S portalno vensko krvjo prihajajo iz črevesa v jetra ogljikovi hidrati, aminokisline in peptidi, maščobe, hormoni in druge snovi. Hepatična arterija dovaja v jetra arterijsko kri.

Jetra imajo osrednjo vlogo v različnih presnovnih procesih. V organu potekajo ključni procesi presnove ogljikovih hidratov, maščob in aminokislin, presnova hormonov in zdravil ter tvorba in razgradnja beljakovin v krvi.

Celice jeter proizvajajo žolč, katerega sestavine omogočajo prebavo in absorbcijo maščob, omogoča izločanje žolčnih kislin, odvečnega holesterola, maščobnih kislin, bilirubina, lecitina in elektrolitov. Z žolčem se izločajo tudi inaktivirani hormoni in telesu tuje spojine. V jetrih se shranjujejo lipidotopni vitamini, shranjena količina pa zadostuje za več mesecev. V jetrih se uniči biološka aktivnost zdravil, strupov in aditivnih hranil. Vodotopne snovi se izločajo z urinom in žolčem, lipidotopne pa se najprej pretvorijo v vodotopne.

Diagnoza jetrnih bolezni je zapleten proces, za posamezne oblike bolezni obstaja le malo kliničnih znakov v začetni fazi bolezni, njihovo zgodnje odkrivanje pa je odločilnega pomena. Med klinično pomembne metode za ugotavljanje bolezenskih sprememb na jetrih spadajo neagresivne preiskave, kot so ultrazvok, računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR) in PCR. Morfološke spremembe jeter dokažemo s histološkimi in citološkimi preparati na podlagi prej opravljene biopsije. Med invazivne postopke spadata tudi angiografija in laparaskopija, ki omogoča pregled peritonealne votline.

Biokemični testi so pomembno dopolnilo tem metodam, saj služijo za odkrivanje, ocenjevanje in spremljanje nepravilnosti v delovanju jeter. Globalno funkcijo jeter s temi testi težko izmerimo, saj imajo jetra veliko funkcionalno rezervo. Testi ne pokažejo motnje ali pa so odstopanja od normale pri raznih okvarah razmeroma majhna. Testi niso visoko specifični, nekateri tudi niso visoko senzitivni. Noben jetrni test ni specifičen le za eno jetrno bolezen – vrednost enega testa nam namreč še ne določa diagnoze bolezni. Količine nekaterih snovi, ki jih merimo, so lahko spremenjene tudi zaradi patoloških dogajanj izven jeter, torej testi niso specifični samo za jetrne bolezni. Pomembno je torej, da jetrne teste uporabljamo v kombinacijah, saj tako povečamo njihovo specifičnost in občutljivost.

Ločimo jetrne teste, ki ocenjujejo izločevalno in funkcijsko sposobnost:
koncentracija faktorjev strjevanja krvi, koncentracija albuminov in globulinov in koncentracija bilirubina v serumu.

Jetrni testi, ki nakazujejo na holestazo (zastoj žolča) ali okvaro jetrnih celic, pa so encimski testi:
aktivnost aminotransferaz (ALT in AST), g-glutamil transpeptidaze (gama GT) in alkalne fosfataze (AF) v serumu.

Velikokrat posumimo na okvaro jeter na sistematskem pregledu, potem ko pri pregledu krvi ugotovimo spremenjene vrednosti jetrnih testov. Takrat je dobro, da zdravnik na določene bolezni že posumi in napoti bolnika na nadaljnje preglede. Bolnika moramo vprašati, če je bil kje v tujini, če je potoval po nerazvitih deželah, če je imel rizične spolne odnose, ima novo tetovažo ali pirsing. Pomembna je tudi družinska zgodovina bolezni, uživanje alkohola in različnih zdravil. Opozorilni znak je tiščanje pod desnim rebrnim lokom, kar kaže na to, da so jetra povečana. Ko se jetra povečajo ali otečejo, pritisnejo na kapsulo, ki jih obdaja in je dobro oživčena. Srbež kože, ki ga spremlja utrujenost, je lahko znak primarne biliarne jetrne ciroze. Pri jetrnih boleznih so značilni češnjevi angiomi ali razširjene žilice, ki se pojavljajo po koži trupa.
Ko pa človek postane rumen, takrat že večina posumi, da gre za resno jetrno bolezen ali pa za bolezen odtoka žolča iz jeter.
UZ trebuha oziroma pregled jeter z drugimi slikovnimi preiskavami pri bolnikih s povišanimi jetrnimi testi opravimo z namenom, da izključimo morebitne zasevke v jetrih, primarni tumor jeter ali bolezni žolčnika in žolčnih vodov. Nikakor ne moremo z UZ ugotavljati drugih vzrokov za jetrne bolezni. V primeru normalnega UZ izvida, je potrebno izključiti virusno naravo, avtoimunske bolezni, bolezni metabolizma (kopičenje železa ali bakra), določiti lipidogram. Virusne hepatitise določimo s serološkimi testi na hepatitis A, B in C.

Avtoimuni hepatitis, primarno biliarno cirozo in primarni sklerozirajoči holangitis potrdimo z določanjem avtoprotiteles. Diagnozo hemokromatoze in Wilsonove bolezni postavimo z določanjem koncentracije železa, feritina, bakra v serumu in z genskim testiranjem. Pri bolnikih, ki imajo izražene znake presnovnega sindroma, moramo ob porastu aktivnosti jetrnih encimov pomisliti tudi na nealkoholni steatohepatitis. Lahko se pojavi pri odlaganju kapljic maščob v jetrne celice pri osebah, ki ne uživajo alkohola. Biokemično opredelimo zamaščenost kot stanje, ko je v jetrnem tkivu več kot 5 odstotkov maščobe.

Obolenje praviloma poteka blago, pri 20 odstotkih bolnikov pa se lahko razvijejo resni zapleti, ki lahko vodijo tudi v jetrno odpoved. Čeprav so za zdaj možnosti učinkovitega zdravljenja omejene, lahko s primernim načinom življenja in prehrane zmanjšamo verjetnost razvoja bolezni in zapletov.

Če z dodatnimi laboratorijskimi testi in slikovnimi preiskavami ne najdemo vzroka za patološke jetrne izvide, potem je potrebno opraviti biopsijo jeter (odvzem jetrnega tkiva za patohistološki pregled). Jetrno biopsijo napravimo pod UZ kontrolo v lokalni anesteziji. Običajno je potrebna enodnevna varnostna hospitalizacija po posegu.


dr. svetuje

Bodite pozorni

Povišani jetrni testi so lahko znak hujše jetrne bolezni, zato moramo vedno napraviti dodatne laboratorijske teste in slikovne preiskave.
Z UZ trebuha lahko izključimo morebitne zasevke v jetrih, primarni tumor jeter ali bolezni žolčnika in žolčnih vodov. Ne moremo pa z UZ ugotavljati drugih vzrokov za jetrne bolezni.
Biopsijo jeter napravimo v primeru, ko z laboratorijskimi in slikovnimi preiskavami ne najdemo vzroka za povišane jetrne teste.





http://pza.si/Clanek/Jetrne-bolezni.aspx
http://pza.si/Clanek/Jetrne-bolezni.aspx

Več najdete tukaj..!

http://diagnosticni-laboratorij.si/preiskave/osnovni-jetrni-testi/

http://diagnosticni-laboratorij.si/kako-dvigniti-dober-holesterol/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Je še kaj, kar bi moral vedeti?


Že majhne količine alkohola v 24 urah po testu GGT lahko povzroči začasno povečanje GGT.

Kajenje lahko poveča tudi GGT.

Povečane ravni GGT lahko pokazatelj bolezni srca in ožilja in / ali hipertenzija . Nekatere študije so pokazale, da imajo ljudje s povišano raven GGT povečano tveganje za smrt zaradi bolezni srca , vendar je razlog za to združenje še ni znan.

Zdravila, ki lahko povzroči povišano raven GGT vsebujejo fenitoin, karbamazepin in barbiturati, kot so fenobarbital. Uporaba številnih drugih zdravil na recept in brez recepta, vključno z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID) , zdravila za znižanje lipidov, antibiotiki, blokatorji histaminskih receptorjev (za zdravljenje produkcijo presežne želodčne kisline), protiglivična sredstva, antidepresivi, in hormoni kot testosteron, lahko povečajo raven GGT. Klofibratu in peroralnih kontraceptivov lahko zniža raven GGT.

Ravni GGT povečanje s starostjo pri ženskah, ne pa tudi pri moških, in so vedno pri moških nekoliko višja kot pri ženskah.


Beri...!
https://labtestsonline.org/understanding/conditions/liver-disease/start/1

in

https://labtestsonline.org/understanding/conditions/liver-disease/start/3
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

diagnostika-scitnice-scitnicnih-hormonov


Beri dalje tukaj..!

http://diagnosticni-laboratorij.si/jetrni-encimi/



http://diagnosticni-laboratorij.si/preiskave/diagnostika-scitnice-scitnicnih-hormonov/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Jetrni encimi

Alkalna fosfataza

Alkalna fosfataza predstavlja skupino encimov, ki so prisotni v večini človeških tkiv. Največ alkalne fosfataze najdemo v črevesni sluznici, jetrnih celicah, placenti, ledvičnih tubulih, kosteh, pljučih in levkocitih.

Povišane vrednosti:

Katalitična aktivnost kostne alkalne fosfataze se poviša pri zaraščanju kosti (po zlomih), osteomalaciji, rahitisu, malignih tumorjih in metastazah v kosteh.

Jetrna alkalna fosfataza se poviša pri boleznih jeter kot so ciroza, hepatitis, obstrukcijska zlatenica, maligni tumorji in metastaze v jetrih.

Povišana katalitična aktivnost v serumu se pojavi tudi zaradi bolezni ledvic.

Normalne (fiziološke) vrednosti:

V serumu zdravih odraslih se nahaja jetrna alkalna fosfataza. Pri otrocih pa poleg jetrne najdemo tudi kostno alkalno fosfatazo. Kostna alkalna fosfataza je fiziološko povišana pri otrocih zaradi aktivnosti osteoblastov v času rasti. Vrednosti v serumu so 2 – 3 krat višje kot pri odraslih in se znižajo po puberteti. Pri nosečnicah pa je v zadnjem trimesečju fiziološko povišana placentarna alkalna fosfataza.

Aspartat – aminotransferaza (AST)

Aspartat aminotransferaza (AST) je encim, ki ga najdemo v jetrih, srčni mišici, skeletnem mišičju, manj pa v možganih ledvicah, trebušni slinavki, pljučih in ostalih tkivih.

Povišane vrednosti:

Pri poškodbah tkiv, ki so bogata z encimom AST, encim prehaja v krvni obtok kar se opazi kot povišana katalitična aktivnost encima v krvnem serumu. Določanje katalitične aktivnosti AST v serumu ima pomembno vlogo pri ugotavljanju bolezni srca in jeter.

Povišana katalitična aktivnost se pojavi pri miokardnem infarktu, izrazito povišana pa pri mišični distrofiji in miozitisu (vnetje mišic).

Določanje katalitične aktivnosti AST v serumu ima pomembno vlogo tudi pri ugotavljanju bolezni jeter in žolčnih vodov.

Alanin – aminotransferaza (ALT)

Alanin – aminotransferaza (ALT) ima pomembno vlog pri metabolizmu aminokislin, proteinov in ogljikovih hidratov. Encim ALT se nahaja v citoplazmi celice. Najdemo ga v skoraj vseh organih razen v kosteh in zobeh. Največ ga je v jetrih, skeletnih mišicah, srcu, ledvicah, trebušni slinavki, eritrocitih, itd.

Povišane vrednosti:

Povišana katalitična aktivnost v serumu se pojavi pri boleznih jeter hepatobiliarnega trakta. Katalitična aktivnost se najbolj poviša pri akutnem virusnem hepatitisu.

Aktivnost alanin – aminotransferaze (ALT) se poviša pri cirozi jeter, akutnem in kroničnem hepatitisu in karcinomu trebušne slinavke. ALT je v serumu dober pokazatelj insuficience (popuščanje) desnega dela srca. V tem primeru je aktivnost ALT-ja višja od AST-ja. Zmerno se poviša tudi pri obstrukcijski zlatenici.

Gama – glutamil transferaza (Gama GT)

Gama GT je encim, ki ga najdemo v mnogih tkivih, najbolj pogosto se nahaja v jetrih, manj pa v ledvici, trebušni slinavki, možganih, pljučih, miokardu, skeletnih mišicah, levkocitih in eritrocitih.

Povišane vrednosti Gama – GT se pojavijo pri: hepatitisu (akutni in kronični), cirozi, jetrnih metastazah in raku jeter, alkoholni bolezni jeter, itd.

Kaj pa ko opravim jetrni test

Jetrni encimi na žalost niso dovolj specifični. To pomeni, da povišana vrednost posameznega encima še ne pomeni točno določene bolezni temveč lahko zajema širši spekter bolezni. Zato je pomembno, da pri diagnostiki upoštevamo še pacientovo anamnezo in klinične simptome. Zdravnik lahko naroči tudi ultrazvok jeter. Včasih je za slabše delovanje jeter kriva tudi slabokrvnost.

Veliko lahko za svoja jetra storimo tudi sami. Fizična aktivnost sama po sebi dvigne vrednost jetrnih encimov, saj se pospeši prebava. Tudi raznovrstna hrana in izogibanje nasičeni maščobi skrbita za zdravje jeter. Pomaga tudi če upoštevati nasvete za vzdrževanje nizkega slabega holesterola (LDL) in visok nivo dobrega holesterola (HDL – kako dvigniti dober holesterol). Jetrni test pa lahko opravite tudi v našem laboratoriju.

Avtor: Petra Okoren, dipl. ing. lab. biomed



Viri:

T. Kos, B. Pivk, Osnove laboratorijske biokemije 1, SŠFKZ, 2005
T. Kos, Klinična kemija in biokemija 4, SŠFKZ, 2006
Wikipedija – jetra


Vas jetrni encimi zanimajo še bolj? Vabljeni k branju:

Jetra in jetrne okvare
Jetrni test
Kako dvigniti dober holesterol
Ščitnica – osnovni ščitnični test
_________________
Lep pozdrav
Marjan